Katerina Taikon - Langhamer (29 juli 1932, Orebro - 30 decembro 1995, Helsinglend Švedska) sine švedsko romano aktivisti , lidero e civilno aktivitizmeske, pisateli thaj akteri tari grupa Roma -Kalderašia. Oj sine phen e Rosa Taikon.

Ko čhavoripa i familia Taikon dživdinen sine ko karavania an i Švedska thaj but droma dromarena sine so kergja but pharipa an i školsko edukacia ko čhave.

I Taikon saste piro dživdipa kerel sine aktivizmi ko lačharipa o šartia e Romenge an i Švedia thaj ani sasti lumia. Prekal olakoro aktivizmi . debate, hramoissariba thaj kontaktoa e Švediakere govrementoa e Romenge sine dende jekh a jekh niami sar e aver Švedsko manušenge.

An o 1953 berš so sine andi panda taro 1914 berš sine čhinavdi o dekreto ko embargo baši emigarcia e Romenge an i Švedska. Akava kergja aver da Roma te roden piro azili an i Švedska, a o dizutne taro avgo pohari milja Roma te bajrol.
Taikon kergja zori te ubedinel e ševdsko političaren kaj akala manuša si migarantia soske sine terorizirime thaj diskriminirime an o pire thema.
Palo but dendo zori tari grupa 47 francusko Roma te resen azili an i Švedska, oj angja decizia te iranel piri strategia. Jekhutni forma sine te čhivel agor baši diskriminacia thaj segregacia mujal olakere naciake sine te sikavel e ternen počmingja te hramosarel piri popularno seria čhavorikane lila bašo piro čhavoripa, Katici (an o 1979 berš sine tv seriali upral o hramosardo lil) . Oj khelela sine thaj an o akala filmia 1956 - Sceningång; 1953 - Åsa-Nisse på semester; 1953 - Marianne; 1951 - Tull-Bom; 1950 - Motorkavaljerer; 1949 - Singoalla; 1948 - Uppbrott.

Oj sine anavkerdi thaj sar Martin Luter King tari Švedska.

 


FaLang translation system by Faboba

Tumare informacie bičhaven
ko amaro email

info@romatimes.news

Partneria

Today 41

Yesterday 133

Week 174

Month 1974

All 455179

Currently are 70 guests and no members online

Kubik-Rubik Joomla! Extensions