Avdive i lumia del respekto an o nekanutno nacistikano logori Auđvic thaj aver thana kote milja Roma thaj Sintoa si viktimia e Holokaustoske, dive kana o ancistia angleder 73 berša likvidiringja 2.897 logorašia - ačahile Roma an o logoroa so sine kerdo an o utar e okupirime Polskake.

Ko akava memorialno dive taro Holokaust e romenge si notirime o dive 2 Avgusti soske tegani ko 1944 berš o nacistia na o plinsko komore likvidiringje e agorutnen 2.897  phanlen ko anavkerdo romano logori. Ko Aušvic i majbari nacistikani fabrika meribaske an i okupirimi Europa, nakhle 23.000 Roma a ko olakoro tromalipa ko 27 januari 1945 berš 21.000 olendar na dodžargje odova dive.

 Trujal o Jaudie, Poljakia o Roma sine majbaro numero nacioanlno populacia an o logori  kote sine deportirime taro 14 europakere thema ko kotor e logoreske Birkenau, 32 barake so pobuter na ačhile dživde soske mule nasvalipastar, bokhalibastar bilačhe dživdipastar e ae avaern o nacistia likvidiringje len ko plinsko komore.

Akaja data sine akceptirime etaro Europakoro Konsilo a i inicijativa e romane organizaciendar te šaj notirinel pe akava dive an i Europa.

Akale divesekeske komemoracijaja ka notirinel pe o Romano bibahtalipa an i Europa ko vakti e Dujto lumiakere maribaske kote sine mudarde upreder 500.000 Roma numa o definitivno numero nikana nane te džanel pe.

 


FaLang translation system by Faboba

Tumare informacie bičhaven
ko amaro email

info@romatimes.news

Partneria

Today 34

Yesterday 159

Week 34

Month 5976

All 333446

Currently are 33 guests and no members online

Kubik-Rubik Joomla! Extensions