Ko duvar tari Klinika baši Traumatologia ko Zagreb si hramosrado frafiti sp bajrakerel o anav e Hitlereskoro thaj e nacistengoro. Sine thaj simbolia taro Ustašia.

I nacistikani parola so vazdel e Hitlere thaj e Trinto Rajh , " Jekh nacia, jekh imperia, jekh lideri" sine hramosardi an o duvar e Klinikake baši Traumatologia ko centro e Zagrebeske, hramosarel o portalo Index.hr. Sar so si akcentirime o grafiti lungo vakti tergjol odothe.

Read more ...

An i mapa taro bibnahtalipa e Romenge thaj Jaudienge an i Srbia si čhivde an o nesave lokacie so dži akana na sine pendžarde majbuvle manušenge.

An o 1941 berš salde 4 masekonge o nacistia kergje likvidacia 1.500 Romenge thaj 6.000 Jaudie . odova ulo an i avgo faza taro Holokausti an i Srbia dži ko noemvri 1941 berš.

O havljariba thaj i mapa implementririnel pe taro masek fevruari dži ko juni akava berš an o pervazia e proekteske " Than bibahtalipake - jekhto faza taro Holokausto"

An i mapa arakhle pe desave nevearakhle lokacie sar so si Rakovica thaj Bubanj Potok.
O proekti si barabutne kerdo taro Asociacia e jaudinegere komunenge an i Srbia, o beogradsko Centari vash rodaripa thaj edukacia e Holokausteske thaj o Filozofsko fakulteti an i Rijeka.

Read more ...

Štar mile Roma sine mule an i rakj maškar dujto thaj trinto avgusti 1944 an o Aušvic. Mano Helenrajner taro Minhen tikno vakti angleder odova oleskiri familia sine dislocirime an o aver konc logori.

Akava si oleskiri storia:
O Mano Helenrajner džala saste. Akava 84 beršengoro seljaminkerel e misafiren anglal piro kher ko bavarsko Metenhaim, 89 km dur taro Minhen. Ko basamakia si hulavde fotografie kote si ove e germansko presidentoa Kristijan Vulf thaj Joahim Gauk sikavel piro konc phanlipaskoro numero taro Aušvic -  Z 3526.

Read more ...

Angleder 10 berša an i Ungaria sine seria mudaripa. Targeti sine o Roma. O mudarde akana si majbut bisterd, a okola so ačhile dživde dživdinen an o baro čorolipa.
Eva Koka nekana sine persona so sine len lačho dživdipa. Oj pe romea o Jeno legaren sine lačho thaj bahtalo dživdipa.

Akava Rom thaj romni dživdinen sine an o foro Tishalok an i Ungaria lačhe kherea thaj bari avlin. Beršencar sine len siguritetno egzistencia thaj buti, ov kerel sine an i Farmacia a oj ki fabrika kaštenge. Ola an i piri diz thaj ko ple kompanie sine but respektirime manuša.

Read more ...

Avdive i lumia del respekto an o nekanutno nacistikano logori Auđvic thaj aver thana kote milja Roma thaj Sintoa si viktimia e Holokaustoske, dive kana o ancistia angleder 73 berša likvidiringja 2.897 logorašia - ačahile Roma an o logoroa so sine kerdo an o utar e okupirime Polskake.


Ko akava memorialno dive taro Holokaust e romenge si notirime o dive 2 Avgusti soske tegani ko 1944 berš o nacistia na o plinsko komore likvidiringje e agorutnen 2.897  phanlen ko anavkerdo romano logori. Ko Aušvic i majbari nacistikani fabrika meribaske an i okupirimi Europa, nakhle 23.000 Roma a ko olakoro tromalipa ko 27 januari 1945 berš 21.000 olendar na dodžargje odova dive.

Read more ...
FaLang translation system by Faboba

Tumare informacie bičhaven
ko amaro email

info@romatimes.news

Partneria

Today 106

Yesterday 221

Week 1487

Month 4057

All 451244

Currently are 39 guests and no members online

Kubik-Rubik Joomla! Extensions